1. Ker nihče ne dela in ne biva v vakumu.

Vsak od nas je vsak dan v stiku z ljudmi. Z drugimi sodelujemo, delamo, živimo, trgujemo, prijateljujemo, se srečujemo. V današnjem svetu sami ne pridemo daleč.

​

2. Ker so kakovostni medosebni odnosi dokazano ključni za naše zdravje.

V nas je prirojena potreba po pripadnosti in prav vsak od nas za dobro mentalno in fizično počutje potrebuje vsaj nekaj dobrih medosebnih odnosov. Za to pa ne zadošča le naključno 'ujemanje'.

​

3. Ker so medosebni odnosi lahko tudi eden največjih virov stresa.

Kdaj ste se po pogovoru z nekom vprašali: »A jaz govorim kitajsko?« Z vidika osebnosti je odgovor “DA”. Vsak od nas govori svoj jezik. Nekateri ga razumejo, ker so že dlje časa z nami, drugi govorijo podobno 'narečje', tretji nas sploh ne razumejo. Ne govorimo vsi ‘istega jezika’, nimamo vsi enakih potreb in ne vidimo vsi enake slike. To je normalno in je frustrirajoče.

4. Ker se učinkovitega sodelovanja in komuniciranja z drugimi naučimo.

Za dobre odnose zato potrebujemo več kot le naključno 'ujemanje'. Potrebujemo veščine, ki nam niso 'dane' in se jih nismo nujno naučili v šoli. 

​

5. Ker vam je lahko lažje.

Če imate dovolj nenehnih in ponavljajočih se izzivov v odnosih in iščete odgovore kako bi si lahko življenje olajšali, je smiselno najprej pogledati vase. Šele ko se bolj zavedamo sebe, lahko začenjamo razumeti druge. Šele nato lahko upoštevamo in sprejmemo raznolikosti med nami in drug drugega cenimo. Brez tega ni dobrih in pristnih odnosov.